
NOVICE	ČLANI	GALERIJA	DONATORJI
Čas v Peruju:			Trajanje odprave: 25.06.2007-01.08.2007

V jeseni 2006 smo se začeli malo bolj resno pogovarjati o odpravi in v oktobru smo že imeli zbrane prijave in začeli z iskanjem najbolj ugodne variante za letalski prevoz ter z zbiranjem sredstev za našo odpravo. Prevoz nam je organizirala agencija Sonček iz Maribora, prijazna gospa Irena pa nam je omogočila tudi obročno odplačevanje vozovnic. Glede zbiranja denarja smo se odločili za izdelavo koledarja in na ta način zbrali donatorska sredstva, ki bodo nekoliko znižala ceno odprave. Prijaznim donatorjem in vsem posameznikom se ob tej priložnosti za prispevke zahvaljujemo.
Sledile so skupne ture in nabiranje kondicije, organizacijske zadeve pa smo s skupnimi močmi dokaj uspešno realizirali. Navezali smo stike z gorskim vodnikom Sergiom Ramirezom iz Huaraza (Nuestramontaña).
Sergio ima svojo turistično agencijo in je zelo izkušen vodnik, v Huarazu pa ima manjši hotelček Cumbre Andina ki bo naša baza v času bivanja v Huarazu.
V Cordilleri Blanci, kamor odpotujemo 25.6.2007, si želimo nabrati izkušnje in se povzpeti na nekaj prečudovitih vrhov. V načrtih imamo aklimatizacijski vrh Pisco 5752 m, del ekipe naj bi se povzpel še na Chopicalqui 6354 m. Po vrnitvi v Huaraz pa bi se radi povzpeli še na Huascaran Sur, ki je z 6768 m najvišji vrh v Cordilleri Blanci in tretji najvišji vrh v Južni Ameriki.
Del odprave se vrača domov 17.7.2007, štirje člani pa bodo svoje bivanje v Peruju podaljšali do 31.7.2007.
Za uvod naj bo dovolj, s svežimi novicami se kmalu javimo !

Novice iz odprave

02.08.2007	Kronološki pregled odprave
	PERU 2007- AO PD GRMADA CELJE 25.6.07 Odhod iz Celja v Benetke, let do Madrida, kjer prespimo 26.6.07 Polet Madrid-Lima, nato z avtobusom v Huaraz 3090m 27.6.07 Prihod v Huaraz, nastanitev, popoldne do višine 3400m 28.6.07 Ogled ruševin Wilkawain, sestop do toplic Monterrey 3600m 29.6.07 Z avtobusom do vasi Pitec 3850m, nato do lagune Churup 4550m 30.6.07 Sestopimo skozi vas Llupa 3650m, nato z avtobusom v Huaraz 3090m 1.7.07 Z avtobusom do lagune Llanganuco , Cebolapampa 3800m 2.7.07 Do morain campa pod Piscom 4950m 3.7.07 Ob 3h proti vrhu Pisca, ki ga dosežemo med 9h in 10h 5752m sestop v Cebolapampo 3800m 4.7.07 Počitek v Cebolapampi 3800m 5.7.07 Pod Chopicalqi do morain campa 5000m 6.7.07 Poiskus vzpona, 2 do 5700m, ostali do 6000m sestop v Cebolapampo 3800m 7.7.07 Vrnemo se v Huaraz 3090m 8.7.07 Počitek v Huarazu 3090m 9.7.07 Počitek v Huarazu 3090m 10.7.07 Z avtobusom do 3560m, nato do koče Ishinca 4480m 11.7.07 Ob 5h proti Ishinci, ki jo dosežemo med9h in 10h 5530m sestop do koče Ishinca 4480m 12.7.07 Počitek v koči 4480m 13.7.07 Ob 6h na Uros, vrh dosežemo med 9h in 10.30h 5420m 14.7.07 Vrnemo se v Huaraz, Videmšek ostane v dolini Ishince 3090m 15.7.07 Počitek, Videmšek opravi vzpon na Tocclaraju 6036m 3090m 16.7.07 Odhod v Limo, Videmšek in Ivakič ostaneva v Huarazu 3090m Gregorčeva in Toplakova ter Petek odidejo proti Cuscu 17.7.07 Počitek, izdelava snežnih klinov, pregled opreme 3090m 18.7.07 Prihod glavnine odprave v Celje. Videmšek se poškoduje pri padcu v prenočišču 3090m 19.7.07 Odhod v dolino Paron 4185m, nato do base campa 4400m 20.7.07 Ob 00.30h Ivakič odide proti morain campu 4800m, z namenom, da se povzpne na Artensonraju 6025m, Videmšek zaradi bolečin ostane v BC. Ivakič zaradi megle ne najde soplezalcev, ki taborita na morain campu, ko pa se najdejo ne morejo drug do drugega. Odloči se sestopiti v BC, ko sestopita še soplezalca se vrnejo v dolino, ter nato v Huaraz. 3090m 21.7.07 Videmšek gre v bolnico na slikanje, ima počeno rebro in zanj je odprave konec. Počitek. 3090m 22.7.07 Počitek, vreme je slabo, popoldne padavine, kar ni običajno 3090m 23.7.07 Počitek, vreme se ne popravi 3090m 24.7.07 Počitek, vreme še vedno slabo 3090m 25.7.07 Ponovno v dolino Paron s kolegi iz Šentjurja, spimo v BC 4400m 26.7.07 Vzpon do tabora na ledeniku, vreme lepo, ob 17h prične snežiti 5100m 27.7.07 V taboru je zapadlo cca15cm, višje pa do30cm snega. Vreme se slabša, zato se odločimo za sestop v dolino. 3090m 28.7.07 Pospravljanje opreme, nakup kart za avtobus 3090m 29.7.07 Počitek…….. 3090m 30.7.07 Ob 22h avtobus za Limo 3090m 31.7.07 Ob 18h let za Madrid 1.8.07 Ob 14h prispemo v Madrid, ter ob 20h v Benetke, 00.30 Celje iztok
29.07.2007	Zadnja novica
	Prispeli v Arequipo, se udobno nastanili, si ogledali belo mesto pod vulkanom, in se naslednji dan odpravili nekaj sto kilometrov proti severu, po suhi in hladni pokrajini, precili prelaz nad 4800 metri in se spustili v Chivay. Namakanje in masaza v bliznjih toplicah La Catera, v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne pa raziskovanje skoraj najglobljega kanjona Colca canyon s cudovitimi terasami in okoliskimi vulkani. Uspelo nam je spoznati andskega kondorja. Naredili smo premik na obalo, iz Pisca smo naredili izlet na otoke Ballestas, kjer smo se srecali s pingvini, kormorani, pelikani, morskimi levi; v nacionalnem rezervatu Paracas sva s Tanjo spoznavale puscavsko pokrajino. Danes potujemo v Limo, in se jutri (Marko) in v torek (Tanja in Petra) vracamo v Slovenijo. Se vidimo kmalu doma. Lep pozdrav Petra, Tanja in Marko
27.07.2007	VREME
	Se zadnji poiskus priti na Artensoraju je propadel. Vreme se je tu spodaj zarotilo proti nam in tako smo vceraj le nemocno zrli v nebo, od koder je neumorno snezilo. Na visini 5100m, kjer se nahaja tabor je do polnoci zapadlo cca 10cm, visje pa do 25 cm snega. Zadnja naveza, ki se je z gore vrnila okoli 21 ure, je porocala, da so gazili do kolena. Tako je nas nacrt, da pricnemo z vzponom ob treh ponoci klavrno propadel. Ker tudi zjutraj ni bil pogled v nebo nic bolj obetaven, smo podrli sotore, ter se po sveze zasnezenem ledeniku vrnili v bazni tabor, ter nato v Huaraz. Na poti proti Huarazu nas je vseskozi spremljal dez, ki se je nato sprevrgel v pravi naliv. Zdaj imava z Gregom se tri dni casa, da spakirava opremo in se odpraviva v Limo, kjer se dobiva z dekleti. Vse ostalo izvete, ko pridemo domov. iztok
25.07.2007	Se enktat na Artesonraju
	Cez pol ure se s prijatelji iz Sentjurja se enkrat odpravljamo v dolino Paron, z namenom, da osvojimo Artensorajo 6025m visok vrh, ki je najmarkantnejsa gora v tej dolini. Vsi smo ga ze nestetokrat videli na TV, saj je v najavni spici filmske druzbe Paramounth. Upamo ,da bo vreme zdrzalo, saj je cez tri dni polna luna in po napovedih lokalnih vodnikov vreme BO! Znaslednjimi novicami, upam, da ugodnimi, se javim v soboto. iztok
25.07.2007	Ponovno na Urusu..., ups na Urosu
	Po divji nocni voznji na relaciji Cuzco - Puno, smo se v nedeljo prebudili v cudovito jutro ob jezeru Titikaka. Z ladjico smo se napotili proti plavajocim otokom Uros iz trsticja (totoro), spoznavali njihovo kulturo in uzivali v voznji s totoro colnom. Jezersko pot smo nadaljevali proti otoku Amantani, kjer smo se naselili pri druzini gospodicne Marleni. Nastanjeni v skromni hisici, smo pri domacinih jedli odlicno tradicionalno hrano (v mali crni kuhinji); popoldan smo se po dolgem casu odpravili na resni hrib in osvojili Patchatato (okoli 4200 m) ter uzivali ob soncnem zahodu nad jezerom. Zvecer pa je sledila zabava v tradicionalnih oblacilih; s Tanjo sva v nosah, znacilnih za otok Amantani, osvojile peruanske plesne korake. V ponedeljek smo se odpeljali na sosednji otok Taquile; po precenju otoka in spoznavanju plasnih domacinov, je sledil zakljucek s kosilom (riba iz Titikake :) ). Zvecer, ko se drugi odpravljajo spat, se na avtobusnem terminalu v Punu zacne odvijati prava (tragikomicna) drama, ko po nekajminutnem prepiru s turisticnim agentom, dve trmasti in vztrajni Slovenki (beri Tanja in Petra) pomiri varnostnik; in trije popotniki se v zgodnjih jutranjih urah, koncno ter varno odpeljejo iz Puna v Arequipo, kjer danes uzivamo v prijetnem mestu pod vulkanom El Misti. V naslednjih dveh dneh si bomo ogledali Canjon Colce in upamo na kaksno bliznje srecanje s kondorjem. Pozdrav v Slovenijo in Huaraz
22.07.2007	Novica z juga
	S Tanjo sva preziveli dva prekrasna dneva v Aquas Calientes in se navdusili nad inkovsko zgodovino na srivnostnem (zjutraj meglenem, nato pa s soncem obisjanem) Machu Picchu; po peripetijah na zelezniski postaji vceraj zvecer v Ollantaytambu, ko nisva bili na seznamu za placan avtobus, sva se danes spociti odpravili v Pisaq na tradicionalno indijansko trznico, Marko pa je v Cuscu zdravil zelodcne tezeve zadnjih treh dni, ki jih je prezivel sam v mestu brez naju. Danes gremo proti jugu na Titicaco; jutri in v ponedeljek prezivimo na otokih z domacini in (upamo) tudi kaksno dobor ribo. Pozdrav v Huaraz in v Slovenijo. Drugace vse super vredu. Petra in Tanja
21.07.2007	Vreme nam je ponagajalo
	Predvideni vzpon na Artensoraju se je koncal v gosti megli na zacetku ledenika. Kljub dobremu pocutju in optimizmu, so se zacele tezave ze pri dostopu. Gregov padec skozi steho predverja, kjer stanujeva , je pustil nekaj bolecin v predelu pod rebri. Tako sva bila prisiljena, da postaviva sotor na koncu jezera in ne na moreni, kot smo prvotno nacrtovali. Ddogovorili smo se, da Sajz in Grega(Sajzov) nadaljujeta do moren campa, jaz pa se jima pridruzim ob 3h zjutraj. Grega(moj) pa bo lepo pocival in premisljeval o tem, ali je bolje prati sam , ali potrositi par solov za pralnico. Ob treh zjutraj sem na vrhu morene, kjer naj bi bil sotor s prijateljema, a je megla tako gosta, da ju ne najdem. Odlocim se, da bom pocakal in medtem pomalicam, ups pozajtrkujem. Res zapiha in takrat zagledam luci kakih 100m pod sabo. Prijatelja sta postavila sotor nekoliko nizje, a sem ju zaradi megle zgresil. Zmenimo se , da sestopim do njiju, a se moj poiskus kmalu konca pred strmim skokom. Ko se z vrha vsiplje se kamenje, se odlocim, da imam dovolj. Zmenimo se, da bosta nadaljevala sama, jaz pa se vrnem k Gregu. Okoli 10h se mimo sotora primajeta Americana, s katerima smo se spoznali na Ishinci, le par minut kasneje pa se Grega in Sajz. Povesta, da zaradi megle nista prisla nikamor in sta obrnila. Hitro se dogovorimo, da cez par dni poiskusimo se enkrat. Nekaj opreme in hrane skrijemo pod skale, ter odidemo v dolino. Grega nam uspe podtakniti v avto trem turistom iz Lime, mi pa jo pes mahnemo v Caraz, od koder je moc najti prevoz za Huaraz. Cez pol ure nam nasproti pripelje taxi in ko se dogovorimo za ceno, se zadovljno zvalimo vanj. Veselje ni dolgo trajalo, saj nam po kakem kilometru desno kolo odpove poslusnost. Po hitrem pregledu ugotovimo, da je pogonska os izpadla. Sofer mrtvo hladno izvlece nekaksno vrvico, obesi os nekam pod pokrov motorja in kljub temu, da kolo stoji povprek, nadaljujemo voznjo. Seveda ne dolgo. Zaradi vrocine se vrvica pretrga in postopek je treba ponoviti. Za nas je stvar prevec zamudna, zato se poslovimo in nadaljujemo pes. Po 4h urah in prehojenih 25km, smo ob 20h v Carazu. Sajz je navdusen nad pustolovscino, jaz pa malo manj, saj to pesacenje postaja zame ze tradicionalno. Isto pot sva namrec pred dvajsetimi leti ze prehodila s Cajzom. Se v taxi in ob 23h smo v Huarazu. iztok
19.07.2007	Srečno doma
	Osem članov odprave se nas je včeraj pozno zvečer vrnilo domov. Po celodnevnem čakanju na letalo v Limi, smo se preko Madrida in Benetk vrnili domov. Tomo nas je pričakal na letališču in presenetil s hladnim napitkom, vožnja do Celja je hitro minila, tam pa so nas ob zvokih harmonike pričakali domači in prijatelji. Grega in Iztok držimo pesti, pozdrav v Cuzco. Gogi
19.07.2007	Novica iz Cusca
	Po prijetnem letu z Lan Peru smo srecno prispeli v inkovski Cusco; navduseni nad mestom, se jutri s Tanjo odpravljava na Machu Picchu, konec tedna pa vsi skupaj nadaljujemo pot proti jezeru Titicaca (Puno). Doziveli smo prekrasne sprejeme. Petra
17.07.2007	Vracamo se domov
	Sinoci ob 22h. se je vecji del clanov z avtobusom odpeljal proti Limi, kjer se danes ob 19h. vkrcajo na letalo za Madrid in nato dalje proti Benetkam. Petra,Tanja in Marko nadaljujejo pot iz Lime proti Cuscu, Grega in Iztok pa ostaneva v hribih. V cetrtek se odpravljava z sentjursko navezo v dolino Paron. Nas namen je, da se povzpnemo na Artensonraju 6025m. To je markantna gora s strmimi pobocji 55do 65 stopinj. Posebno srmih je zadnjih 100m, od koder se je na povratku treba spuscati ob vrvi. Ce bo vzpon potekal po predvidevanjih, se v Huaraz vrnemo v soboto. iztok
15.07.2007	Grega se je vrnil z Tocclaraja
	Pravkar se je vrnil Grega, ki je uspesno opravil svoj prvi vzpon na 6000m. Vceraj sta se z Eloyem povzpela do Morein campa na visino 5000m. Ob 2 h zjutraj pa sta pricela z vzponom, ki sta ga opravila v 5h urah. Tocclaraju je gora visoka 6036 m in je ena najlepsih gora v Cordilleri Blanci.
15.07.2007	Preziveli noro noc v Huarazu
	Po petih dnevih hribov se je prileglo tusiranje in menjava oblacil, nekateri clani so se po dolgem casu tudi obrili in lepoti ni bilo ne konca ne kraja. Odpravili smo se v bliznjo restavracijo na skupno vecerjo, ki sta jo popestrila dva lokalna glasbenika - mariacha. Po vecerji smo se odpravili tudi v diskoteko El Tambo, kjer smo se zavrteli tudi ob zvokih nase Golice. Na plesiscu smo prevladovali Slovenci, saj so se nam pridruzili tudi preostali Slovenci, ki so v Huarazu in nasi prijatelji iz Sentjurja, ki so se vrnili s Huascarana. Nekateri smo se prebudili v precudovito jutro z glavobolom, ki pa ni bil posledica visine. Sedaj pocasi zbiramo vtise in hodimo se po zadnjih nakupih, pocasi se tudi pripravljamo na povratek, saj jutri zvecer del odprave odhaja domov, Gregor in Iztok pa se bosta se odpravila na kak visji cilj in skusala dodati piko na i nasi odpravi. iztok in gogi
14.07.2007	Za nami je uspesen teden v dolini Ishince
	Popoldne smo se vrnili iz doline Ishince, kjer smo preziveli v koci Ishinca 5 lepih dni. Iz vasice Pashpa smo po 12 km hoje prispeli do nasega izhodisca, kjer sta nas pricakala dez in sodra, zato smo se odlocili da sotore pustimo v transportnih vrecah in smo si poiskali udobje v koci na visini 4350 m. V sredo smo se ob 5 h odpravili na Ishinco 5536 m, na katero smo se povzpeli po 5 h urah vzpona. Dobri aklimatizaciji se lahko zahvalimo, da smo vzpon prenesli brez tezav, tudi zadnjih 50 m strmine nam ni delalo tezav. Z vrha je precudovit razgled na okoliske gore in jezera. Cetrtek smo izkoristili za aktivni pocitek in nekateri clani so se odpravili na bliznje cilje, na visini 4350 m pa smo odigrali tudi malo nogometa. Navdusil je vratar Peter s prekrasnimi paradami in pozel tudi aplavze domacinov. V petek smo se povzpeli tudi na Urus 5495 m, v prekrasnem vremenu je navdusil Jani, ki je opravil vzpon in sestop v 4 h. Dobro pocutje vseh clanov odprave je botrovalo k temu, da smo osvojili oba zadana cilja, nas Gregor pa se je z gorskim vodnikom Eloyem Salazarjem danes odpravil se na Tocclaraju 6036 m. Upamo, da mu bo uspelo osvojiti precudovito goro, ki smo jo opazovali iz doline. V Huarazu ju pricakujemo jutri zvecer, vreme in razmere so bile zelo ugodne. Iztok in Gogi
09.07.2007	Pocitek in priprave na naslednje vzpone
Tocllaraju iz Ishince	Ze drugi dan pocivamo v Huarazu, kjer nadomescamo izgubljene kalorije in urejujemo vtise o prvem delu odprave. Ostal je noliko grenak okus, da se nismo povzpeli na Chopicalqui, vendar je najpomembnejse to, da smo se vrnili vsi zivi in zdravi. Vecino opreme smo prezracili, oprali obleke in jutri se odpravljamo v dolino Ishince, kjer bomo preziveli naslednjih pet dni. Nekoliko se je poslabsalo vreme zato bomo skusali opraviti vzpone na nizje gore Ishinco in Urus, ki sta visoki okoli 5500 m. Ce pa bo pocutje dobro in ugodne vremenske razmere, pa se bo del odprave podal se na Tocclaraju 6000 m. Vrnemo se do sobote, ko se obeta tudi manjse praznovanje v znani diskoteki, kjer se nam bodo pridruzili tudi kolegi iz sentjurskega alpinisticnega odseka. Gogi
07.07.2007	Vrnili smo se iz Chebollapampe
Na vrhu Pisca	Danes smo se popoldne vrnili v Huaraz. Za nami je uspesen teden. V ponedeljek smo se odpeljali v dolino Llanganuco, kjer je izhodisce za vzpon na Nevado Pisco 5760m. Prespali smo v baznem kampu Chebollapampa 3900m, zjutraj natovorili osle, ki so nam odnesli opremo do koce Pisco na 4600m. Od tam smo mocno natovorjeni nadaljevali do Morein campa na visini 4900m. Ob 3h zjutraj smo odsli proti vrhu Pisca in ga dosegli med 9 in 10h. Za 9 od 11 clanov je bila ta visina osebni rekord in na vrhu je bilo prav veselo. Po dolgotrajnem sestopu v bazni tabor se je prilegel dan pocitka, ki smo ga izkoristili za rehidracijo s cerveso. V cetrtek smo zopet otovorili osle, ter se odpravili na nasprotno stran doline pod Chopicalqi 6345m. Od baznega tabora do Morein campa na visini 4900m nas je cakala ubijajoca hoja po grebenu morene, ki je po vrhu vsega se nesramno strma. Zopet ja sledilo postavljanje sotorov, kuhanje in priprava na vzpon. Vstanemo ob 2h, se napravimo in ze grizemo kolena proti ledeniku. Ko smo vsi varno navezani, Mirko zacne iskati prehode med zahrbtnimi razpokami. S prihodom sonca se temperatura niza in brez pomisleka oblacimo puhaste bunde, ter natikamo preko rokavic se protektorje. Zaradi velike skupine pocasi napredujemo in vrh se kar noce priblizati. Tudi stmina je vse hujsa, zato si je potrebno pomagati s cepini. Ura neusmiljeno tece in po premisleku se na visini 6000m odlocimo za povratek. Vsi varno sestopimo, pospravimo opremo in se do teme vrnemo v bazo. Po tednu dni spanja v sotorih se je prilegla topla prha in obilna vecerja, tokrat za spremembo brez spagetov in tune. iztok
30.06.2007	Spet v Huarazu
Chorup	Popoldne smo se vrnili z aklimatizacijske ture na laguno Churup 4460m. Avtobus nas je odlozil na visini 3800m, nakar smo odsopihali proti jezeru. Po stirih urah hoje po soncni pripeki, smo tik pod ciljem premagali se mesto, katerega v vodnicku ocenjujejo za zelo zahtevno in se znasli pred cudovitim jezerom. Ko smo si poiskali koticek za sotore,smo se po kosilu se malo sprehodili po okolici. Idilo je motil le mocan veter, tako da smo preiskusili puhaste bunde. Razen manjsih glavobolov smo se vsi dobro pocutili, kar se je pokazalo tudi po zauziti izdatni vecerji. Tudi noc ni prinesla vecjih tezav, tako smo zjutraj podrli tabor in pod varnim vodstvom Perota smo poiskali vasico kjer nas je cakal kombi. Več slik najdete v galeriji. Jutri odhajamo za sedem dni v dolino Llanganuco, kjer bomo opravili vzpona na Nevado Pisco 5752m in na Chopicalqui 6354m. Razmere za vzpone so odlicne, tudi vreme kaze dobro. Upamo, da se z dobrimi novicami javimo cez teden dni. iztok
28.06.2007	Aklimatizacija
Huaraz	Pocasi se privajamo na zivljenje nad 3000m. Danes smo dopoldne nakupovali, nato pa smo se odpravili na hribe nad mestom. Vrocina vse spravi v senco na opoldansko siesto, le mi smo jo mahali po prasni cesti v hrib. Ogled rusevin, ki pricajo o razvitosti in kulturi praprebivalcev Peruja, nato pocitek v senci na visini okoli3400m. Nekaterim se ni dovolj in zdirkajo do kriza na vrhu hriba, drugi pa se odpravimo proti dolini. Nad toplicami Monterey se spet snidemo in v prvem mraku se vracamo v mesto. Jutri gremo na pot ob 7.30h. Namen imamo povzpeti se na 4400m in tam prespati. Naslednjic se javimo z porocilom, pa se slike bomo prilozili. iztok
27.06.2007	Srecno smo prispeli
	Po 52h voznje smo danes srecno pripotovali v Huaraz. Pocutje je odlicno in ze raziskujemo mesto, popoldne pa tudi okolico. Lep pozdrav v domovino
25.06.2007	Odhod v Peru
Ekipa	Odprava je danes ob 19:55 odletela iz Benetk proti Madridu, od tam pa naprej v Limo.
24.06.2007	Marko pošilja pozdrave
	Danes zjutraj je Marko poslal prve pozdrave iz Huaraza. Potoval je brez nevšečnosti in sedaj si bo napasel radovednost. Mi mu sledimo jutri. iztok
18.06.2007	Zadnji preizkus pred odhodom
Prišli smo na Grosglockner	V petek smo se odpravili k severnim sosedom z namenom, da se dvignemo nad 3500m in preiskusimo naše moči. Kot običajno ekipa ni bila popolna, a to nas ni oviralo. Kljub ne najboljši vremenski napovedi, smo odšli od doma polni optimizma. Mirko je vse natančno preračunal in kot je planiral je tudi potekalo. Ob 20h smo na parkirišču v Kalsu, ob 21h pri koči Lucknerhutte in ob 23h v koči Studlhutte. Malenkosti, kot je pršenje dežja in nahrbtniki z 30 kilsko vsebino, nas niso niti za trenutek ovirali. Smo bili pa zelo veseli, da je koča odprta, oskrbnica prijazna in pivo ravno prav ohlajeno. Zjutraj smo odšli dalje s prvim soncem in pogledom uprtim v megle, ki se niso mogle ločit od vrha Velikega Kleka. Tri urice so minile in že smo se drenjali v zimsko sobo Erzherzog-Johan-Hutte na višini 3451m. Po krajšem postanku in zasluženi malici, smo se odpravili proti vrhu. Megle se tudi sedaj niso hotele povsem razpršiti in kljub temu, da smo imeli oči že skoraj na pecljih, vrha le ni bilo na spregled. Ko smo prišli s snežišča v skale, se je bilo treba umikat vodnikom, ki so z vrha peljali svoje varovance. Na vrhu Malega Kleka, pa smo ostali sami. No ne čisto, saj so se nam pridružile snežinke, ki so v viharnem vetru veselo poplesavale okoli nas. Malo manj veseli smo bili mi, ko se je v daljavi zaslišalo še grmenje. Pohiteli smo do križa na vrhu, napravili nekaj posnetkov, nato pa pobegnili proti dolini. Ko smo dosegli snežišče, se je tudi nevihta unesla, le megla je postala še gostejša in zato smo navezani na vrv složno korakali za Mirkom, ter napenjali oči in iskali zameteno gaz. Prenočili smo v zimski sobi, z Mirkom pa sva postavila šotor na terasi pred kočo. Jutro je bilo sončno in razgled veličasten, povsod pa 5 cm svežega snega, ki je zapadel ponoči. Proti nam so kmalu začeli prihajati gorniki, ki so se namenili na vrh. Mi pa smo zopet naložili nahrbtike in se odpravili proti dolini. (oglejte si slike...) Cilj vzpona na Grosglocner je bil, da preizkusimo vpliv višine na naša telesca. Rezultat je več kot zadovoljiv, saj nismo imeli prav nobenih težav. Upamo, da bo tako tudi čez teden dni, ko bomo na taki višini zrli v vrhove Cordillere Blance. Iztok
10.06.2007	Poslovilni piknik na Pečovniški koči
	Če imaš prave prijatelje se stvari zelo hitro uredijo. Na našem »odhodnem« pikniku smo prosili Branča, če nam lahko pripravi stran za našo odpravo in evo, sedaj nas boste lahko spremljali tudi na spletu.